31. januarja je bilo na Ministrstvo za infrastrukturo naslovljeno poslansko vprašanje, ali lahko pričakujemo podporo ministrstva pri implementaciji predloga.

Odgovor v PDF obliki lahko snamete tule, po pričakovanjih, pa je bil predlog zavrnjen brez kakršnekoli prave utemeljitve, saj so zgolj replicirali odgovor na predlog, ki smo ga januarja 2017 podali na Predlagam Vladi (PDF).

Če uporabljate Twitter, retweetajte poziv MZI in ministrici Alenki Bratušek, da nam posredujejo študije, na katerih sloni njihov odgovor.

Poglejmo njihov odgovor:

Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US) v četrtem odstavku 53. člena določa, da lahko voznik enoslednega vozila, če je na smernem vozišču dovolj prostora, s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.

Navedena določba torej omogoča, da lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem, pri čemer poudarjam, da imajo podobno urejeno tudi v sosednjih državah.

Do tukaj še vse drži. No, baje smo v EU in zato nekateri za svoje sosedstvo štejemo celo Unijo in še nekaj juga dodatno, ampak OK ...

Za varno udeležbo v prometu potrebujejo motorna vozila praviloma prometni pas v celotni širini. Vožnja med ustavljenimi ali počasi premikajočimi vozili na istem prometnem pasu lahko predstavlja prometno-varnostno tveganje, zaradi česar lahko pride do prometne nesreče.

Seveda lahko pride do prometne nesreče tako v obstoječem kot v predlaganem sistemu. Razlika je v tem, da predlagana ureditev statistiko rahlo spremeni:

  • 7x manj nesreč
  • 60 % manj smrtnih žrtev
  • 47 % manj poškodb glave
  • 34 % manj poškodb trupa
  • 9 % man poškodb udov

Vir podatkov - stran 3 PDF-ja oz. stran 2 metaštudije.

Predlagana zakonska ureditev, ki bi dovoljevala varno in počasno prebijanje motoristov, kolesarjev in drugih enoslednih vozil med vozili proti začetku kolone vozil (torej ne samo vožnje mimo), nima samo prednosti (kot navajate v dopisu), ampak tudi slabosti, ki lahko negativno vplivajo na prometno varnost, saj je takšno ravnanje v praksi skoraj nemogoče nadzirati.

Pod "slabosti" očitno štejejo manjšo prometno varnost.

Navajajo kakršnekoli vire za to trditev, ki so bolj trdni od "zdi se nam"? Ne.

Navajajo kakršnekoli vire institucij, ki so svetovno priznane vsaj pol toliko kot npr. UC Berkeley ali KU Leuven (obe univerzi med Top 100 na svetu), katerih študije imamo? Ni videti.

Pravzaprav ne navajajo nobene podlage za svojo trditev.

Po besedah ministrstva "predlagana zakonska ureditev /.../ nima samo prednosti" (ki so jih ugotovile in potrdile številne institucije v državah, ki si jih običajno jemljemo za zgled), kot so višja prometna varnost, višja pretočnost prometa za vse udeležence in manj onesnaženja, "ampak tudi slabosti, ki lahko negativno vplivajo na prometno varnost".

Se pravi strokovno dokazana višja prometna varnost lahko (po mnenju ministrstva) negativno vpliva na prometno varnost.

Poleg tega je takšno ravnanje bojda "v praksi skoraj nemogoče nadzirati". Z drugimi besedami, nadzor (*khm možnost inkasantstva khm*) ima višjo prioriteto od prometne varnosti.

MZI, če imate kakršnekoli študije uglednih institucij, ki kažejo, da je predlagana ureditev nevarnejša od obstoječe, jih bomo z največjim veseljem prebrali in če se bodo izkazale za bolj utemeljene in verodostojnejše od naših, bomo predlog seveda opustili. Navsezadnje gre za prometno varnost.

Ampak recimo, da trenutno prevladuje do obstoja takih študij v rokah Ministrstva za infrastrukturo dokaj skeptično vzdušje ...